POP ART: Slišiš kaj pišem?

Včasih se nam zdi, kot da so naši občut­ki tako sil­ni, da ne bi sodili nikamor drugam kot v stripovs­ki oblaček. Skoči­mo v poz­na 50. in 60. leta 20. sto­let­ja, v Veliko Bri­tani­jo in ZDA. Takrat se je razmah­ni­lo giban­je POP ART in umet­ni­ki kot so Andy Warhol, Roy Licht­en­stein, Richard Hamil­ton in dru­gi. Kot upor likovn­im prak­sam, ki so bile pris­otne tik po dru­gi sve­tovni vojni, so za svoj umet­niš­ki izraz upora­bili ide­je iz sve­ta stri­pa, pop­u­larne kul­ture, potrošništ­va, na primer embal­aže za hra­no, izde­lo­vali so nenavadne kolaže.

Izvedeli bomo pomen besede ono­matopoi­ja in kako si zapom­n­i­mo njeno izgov­or­ja­vo ter na ploščo naslikali oblaček z unikat­nim vzk­likom, med­me­tom ali sličnoglasjem.