Kuroko je moj dol­go­let­ni vzde­vek in tudi zgod­ba o njem je dol­ga … Raje naj na kratko povem, da sem ust­var­je­na za ust­var­jan­je: s svinčnikom, čopičem, vek­tor­ji in pik­sli, s fotoa­paratom, z glasom pred mikro­fonom, pa tudi za šte­dil­nikom, če sem odkri­ta. Najra­je pripove­du­jem zgodbe in rišem črke. For­mal­no izo­brazbo grafične obliko­valke sem pri­do­bi­la na Uni­verzi v Ljubl­jani, nefor­mal­no, špik­er­sko pa na Radiu Štu­dent. Med drugim sem delo­vala pri pripove­dovalskem pro­jek­tu Za dva groša fan­taz­i­je, in se izpopol­nje­vala na delavnic­ah Tipo­br­da pod vod­stvom domačih in tujih men­tor­jev. Najbolj pa me je izpilila vlo­ga mame. Dva nadobud­neža me vsakod­nevno postavl­ja­ta pred nove izzive.