TO NISO GRAFITI! Slog in sporočilo

Šibamo v velemesto v 80. leta 20. sto­let­ja. Mesto krasi­jo grafi­ti in poslikani zidovi. Neka­teri znak van­dal­iz­ma, dru­gi nev­er­jetne umet­niške stvar­itve. Sko­raj v vseh primer­ih ile­galne kreaci­je aktivis­tov, ki so želeli na svo­jstven način pre­dati sporoči­la javnos­ti ali izraz­i­ti svoj pogled na svet. Grafi­tars­ka sce­na je bila takrat povezana s podzem­no sub­kul­turo hiphopa, break-dan­ca, pa tudi drugih umet­nišk­ih gibanj.

Pri grafi­tih ni ome­jitev. Svo­bod­no umet­niško pol­je, ki zaje­ma ilus­tracije, slikarst­vo in napise vseh vrst. Neka­teri grafi­ti so hitri, spon­tani in direk­t­ni, dru­gi, pre­mišl­jeni in načr­to­vani, mor­da tudi legal­ni. Včasih spre­ji, včasih valjč­ki za barve, včasih veli­ki čopiči. Včasih šablone, včasih skice, včasih nič.

Grafi­ti sicer sega­jo že v antiko, mod­erni grafi­ti so se pričeli – ne, ne v New Yorku – pač pa v Filadelfi­ji kon­cem 50-tih let 20. st., mi pa bomo v tokrat­nih črkoslikar­i­jah razmišl­jali o sporočil­ih, o ide­jah in jih črko­risali (let­ter­ing), izbrali načine bar­van­ja in črkoslikali črkogafit.

Najprej ski­ci­raj, nato izberi barve in črkoslikaj!