UNCIALA … ali kako so bile male in velike črke nekoč združene

Črkoslikarije bodo skočile v antiko. V stari Grčiji in Rimu so pisanje uporabljali na dva načina: v kamen vklesane napise ter zapise na papirus. Stari Grki so imeli svojo pisavo, razvili so jo iz feničanske. V stoletjih svoje vladavine so jo zanesli po bližnjih deželah, tudi na Apeninski polotok, kjer so imeli svoje kolonije.

V stoletjih, ko so se ljudstva združila v Rimsko državo, se je tudi pisava prilagodila latinščini. Tako je nastala osnova za latinico: rimska monumentalna kapitala (za klesanje na spomenike). Za pisanje na pergament in povoščene ploščice pa so razvili kurzivo in rustiko.

In če je kapitala (“velike tiskane črke” oziroma majuskule) ostala skoraj nespremenjena do danes, je kurziva hitro spreminjala svojo obliko: v stoletjih, ki so sledila so nanjo zopet vplivale rokopisne tehnike iz Grčije (npr. prevodi Bibličnih spisov iz grščine v prvi polovici 4. stoletja). Črke so tako postajale vse bolj zaokrožene in ukrivljene, kar je omogočalo manj potez in hitrejši zapis. Sčasoma se spremenil tudi kót pisala s katerim se je pisalo … tako je nastala unciala: enovišinska pisava oz. pisava enega palca. Unciala je bila najpogostejša pisava za pisanje knjig od 4. do 8. stoletja.
Kajneda tale unciala malo spominja na grško abecedo?

Na črkoslikarijah bomo na impregnirano lesno ploščo naslikali kratko besedo v unciali.

Primerno za starejše osnovnošolce, 10+